Drago Gabrijel 1930 – 2019

0

(OPENSOARING, 30. maja 2019, pripravil Peter Karner)

Z leve: Drago Gabrijel, Gašper Kolar-Gaga, Ivan Čuček, Vojtulek, Gabrijel Pesjak, Peter Karner, Albin Šrbinc, Franc Krošelj, Matija Škrlec, Črt Rojnik, Anton Kamin in Rajko Figel

Drago, ki se je rodil 16. junija 1930 v Ljubljani, je svojo letalsko pot začel pri modelarjih. Leta 1938 se je preselil v Ljutomer in že takrat postal član Aerokluba Ljutomer. Skupaj z drugimi naraščajniki je pomagal starejšim pri gradnji Zöglinga. Po drugi svetovni vojni je deloval v AK Postojna, leta 1946 je tu organiziral modelarske tečaje, leta 1948 pa je postal učitelj modelarstva. Prve jadralske izkušnje je doživel v Ribnici, v Kompoljah in na Blokah. Za motornega pilota se je izšolal leta 1950 v Rumi, v Ljubljani in v Vršcu (1954) si je pridobil naziv učitelja jadralnega letenja. V razdobju do leta 1967 je bil upravnik športnega letališča v Postojni, nekaj mesecev pa je vodil letalsko šolo tudi v Celju. Leta 1954 je s PO-2 sodeloval na prvem jugoslovanskem rallyju, kratek čas je bil vodja letališča v Portorožu. Kmalu je prestopil v poklicno letenje in v različnih letalskih družbah uspešno letel vse do upokojitve.

Drago Gabriel je bil izjemno dejaven. Povezoval je letalske veterane, veliko je pripomogel k izidu zbornik AK Postojna 1945-2000. Prizadeval si je, da bi Bloke razglasili za slovensko zibelko jadralnega letenja. (Vir: D. Kladnik, Zgodovina letalstva na Slovenskem)

Pomembni knjigi o letalstvu

Spomini Petra Karnerja

Peter Karner ima na Draga Gabrijela veliko spominov in prav zato ga je prizadelo e- sporočilo Marinke Gabriel, da je Drago je za vedno zaspal.

»Vedel sem, da njegovo zdravje ni najboljše, a me je vest o njegovi smrti pretresla. Je mogoče, da nas je zapustil Drago, živa enciklopedija znanja in dogajanja med letalci. Letenje je imel zelo rad in ponosen je bil na vse, kar je dosegel v letalstvu. Član AK Celje je postal po končani ŠROA leta 1953, ko se je Maks Arbeiter, po službeni dolžnosti, zaposlil v Burmi. Drago ga je zamenjal na mestu upravnika letalske šole.

V Moškanjcih, na motornemu internatu

Sam je rad poudaril, da je bil v Aeroklubu Celje sicer malo časa, vendar ga na tisti čas vežejo nepozabni spomini. Rad se je spominjal, kako sta se v Vršcu spoznala z Maksom. Na prvem srečanju ga je Maks vprašal:

»Pubec, od kje si?« on pa mu je odgovoril, da je iz Grobelnega pri Celju. Maks pa, kot iz topa: »Jaz pa iz Rogaške.«

Nato je Maksa zanimalo, kaj vse je že letel.

»Kaj pa Orlika, si letel?« ga je zanimalo.

»Ne,« mu je odgovoril Drago.

»Potem pa sedi in ga leti, saj smo lancmani!«

Legendi z Martino , z leve Edvard Lorencon in Drago Gabrijel

Če je bila priložnost sta se srečevala na Anskem vrhu, kjer je Maks užival ob pogledu na letališče in na mesto Celje. Moje druženje z Dragom je segalo v leto 1966, ko je bil vodja motornega internata v Moškanjcih. Čeprav je bil moj učitelj Kolar Gašper-Gaga, mi je v spominu ostal zapisan kot mož pokončne drže, pošten, hudomušen in dosleden v poučevanju letalske tehnike. Kasneje sem ga večkrat videl v kapitanski uniformi in vselej sem bil presenečen, kako mu pristaja.

Srečanje ljubiteljev jadralnega letalstva na Blokah

Lani sva bila s Petrom Bonejem na obisku v Postojni, nekaj dni pred njegovim rojstnim dnem. Zbrana je bila vsa družina. Končali smo v njegovi zgodovinski sobi, polni spominov. Govoril je z zanosom, včasih s kančkom jeze na dogodke, ki se ne bi smeli zgoditi. Verjetno bi si povedali še kaj, vendar sem moral na vlak. Dogodek sem posnel, ne vedoč, da je bil zadnji.«

Video Petra Karnerja:

https://www.youtube.com/watch?v=wz7_C5MFJ3Q

Share.

Leave A Reply