Še nekaj o slovenski Čavki s Ptuja

0

(OPENSOARING, 27. novembra 2019, besedilo Niko Slana, ČB fotografije Miloš Švabić)

V kabino Čavke je sedel jadralni učitelj Ivan Žižek

Čavka nas je obdarila s presenečenji. Ne samo, da se je zdela, po polstoletnem dremežu, pod streho, na podpornih tramovih hangarja, še čvrsta in da si je v kabini pred leti uredila gnezdo ptica in za seboj pustila svoje okostje in jajce, vsi, ki smo sodelovali pri snemanju letala, smo se zagledali v registrsko oznako YU-2236 in pomislili, da je jadralno letalo, narejeno v Ljubljani, v tišini preživelo veliko politično in nacionalno preobrazbo. O tem govori trobojnica z rdečo zvezdo na repu. Odkritje se je dogajalo 23. novembra, ob državnem prazniku, ki je namenjen generalu Rudolfu Maistru.

Pri snemanju letala je prav prišel kamion na katerem je vitlo

Je Logos naredil red v naših glavah?  Zdaj vemo, da je bilo nekoč na športnem letališču v Moškajncih pameti več, kot na mnogih drugih slovenskih športnih letališčih, saj v vseh teh letih ni bilo nikogar, ki bi zahteval, da Čavko vržejo na grmado, če pa je že bil takšen glas, se je izgubil ali pa so ga preglasili. In tudi dva Trenerja sta premagala časovno oddaljenost, ki pa niti ni tako zelo oddaljena.

Kovinska ploščica izdelovalca

Mnogi smo se zagledali v inventarno kovinsko ploščico na različnih delih Čavke, teh je na letalu posajenih precej. Zapisano: Ljubljana, Inštitut LZS, »Branko Ivanuš«, štev. izdelka 232. Znamenje predrami vsakogar, ki ima vsaj malo občutka za letalsko zgodovino, pa ne samo predrami, tudi navduši, saj pripoveduje, da smo imeli v Sloveniji, ko še nismo bili država, letalsko tovarno in poleg tega, tudi to vemo, še manjše delavnice, kjer so sestavljali Čavke.

Sloj prahu je bil debel

Ko pobrišeš prah zgodovine, najprej ne vidiš ničesar, ker je za njo ostalo bore malo, a slovenska letalska zavest kar kliče k bolj poglobljeni zgodbi o tistih časih. Takrat se je dogajalo marsikaj. Nekaj vemo, drugo je popačeno, kot pač vse iz bližnje slovenske zgodovine. Vemo vsaj to, da je slovenski Hefajst naredil red, vse je zažgal in nam sporočil: »Zdaj si svoje zgodbice kar izmišljajte, saj vam kaj drugega ne preostane.«

Dogajanje ob dvosedežni Rodi Foto M. Švabić

Joj, kako dolgo se Opensoaringu že spravljamo k zgodbi g. Marjana Slanovca, konstruktorja iz Libis-a, ki bi še lahko kaj povedal iz prve roke, a najbrž kar vsi čakamo, da bo svojo zgodbo v povezavi z letalsko tovarno zapisal sam. Manjši čudeži se sicer dogajajo, a zanesljivo bolj redko in še manj v Sloveniji. No, med čudeži ob odkritju ptujske Čavke je tudi veliko zanimanje zanjo med člani AK Ptuj, čeprav večina tega letala ni okusila in tudi sicer je bilo veliko znamenj, ki govorijo v prid prvemu enosedežnemu letalu, na katerem se je, brez izjeme, preizkusil ves povojni rod jadralnih pilotov. Slednji, manjši čudež, bi lahko preimenovali tudi v nepričakovano zanimanje jadralcev za svojo zgodovino, kar je zagotovo pozitivno.

Trobojnica z zvezdo

Morda koga bolj podrobno zanima, kaj naj bi se v prihodnje dogajalo s Čavko. Zamenjat bo treba vse platnene prevleke in poskrbeti za leseno ogrodje. Nekaj izkušenj so si člani ekipe, ki delujejo v društvu Letov, že nabrali, saj so letos v Sinju obnavljali trup letala Slingsby T31. V strokovnem ozadju vseh prijemov bo stal Jiri Lenik, največji češki strokovnjak za stara letala. Na vprašanje, kdaj naj bi Čavka znova doživela zračni krst, optimisti zatrjujejo, da bo to že prihodnje leto, bolj preudarni pa, da se bo v novi preobleki pojavila šele na mednarodnem srečanju starodobnikov v Celju. Če bo zamisel v prihodnjih mesecih podkrepljena s kakšnimi sponzorskimi sredstvi, bo preobrazba zagotovo stekla hitreje.  

Čavka je tehta le 115kg

V fotografskem arhivu Muzeja novejše zgodovine Slovenije smo našli ČB fotografijo nekdanjega Delovega fotografa Miloša Švabića, ki je na I. letalskem mitingu v Slovenj Gradcu, v fotografski objektiv ujel promocijo Čavke (3.08.1958). Zakaj bi sicer bila Čavka tako okrašena in bi ob njenem krilu igrala godba na pihala. Pred hangarjem Koroškega aerokluba Slovenj Gradec sta bili dve Čavki in poleg še Roda, katere kovinski skelet in odprto kabino ni mogoče zgrešiti.

Čavka na prvem letalskem mitingu v Slovenj Gradcu leta 1958 Foto Miloš Švabić

Na drugi fotografiji sta moški in ženska, najbrž sta najbrž bila kar pomembna, sedela sta v senci krila Čavke. Ena od njiju nosi registrsko oznako YU-2062, številka izdelka je 125. Ptujska ima registracijo YU-2236, štev. izdelka pa je 232. No, na tem letalskem mitingu je bila prisotna tudi Košava in najbrž še kakšna druga zanimiva letala. Skratka, ob ptujski  Čavki smo spoznali, da je z njo povezana tudi zgodovina Koroškega aerokluba. Zanj pa seveda upamo, da bo prihodnjo pomlad na njenem letališču znova stekla jadralna dejavnost.

Počitek pod krilom Foto M. Švabić
Share.

Leave A Reply