(OPENSOARING, 11. oktobra 2019, foto in besedilo Niko Slana)
Stariha – Stari
V sestavku Nuše&Mihe Peperka o letošnjem edinem vikend jadralskem druženju v Postojni smo lahko prebrali: »Kogar vprašaš, navija za Starega – skoraj enako, kot na običajnem tekmovanju.« Pravzaprav bi lahko dejali, da je Stari ikona slovenskega jadralnega letenja,
Stari je zmeraj v povezavi s prijatelji
za katerega nihče ne ve, kolikokrat je zmagal na državnem prvenstvu, a tega tudi sam ne ve, vsi pa vedo, da bo tudi na naslednjem prvenstvu nekje na vrhu, dokler ne bo naredil svoje edine napake, ki je prav tako njegovo prepoznavno znamenje.
Stari v dobri družbi
Če bi naštevali vsa Janijeva prepoznavna znamenja, bi se izgubili. Ko smo leteli nekje nad Madžarsko, ni bilo treba ugibati, kdo je osamljeni jadralec tik nad neznansko velikim poljem rumene oljne repice, ki navidezno ni imel nobenega drugega izhoda, kot zunajletališki pristanek. Na koncu je ura na letališču pokazala, da je bil med najhitrejšimi. Tak je Stari, ki se je (skoraj) zmeraj rešil iz zadrege, v katero ga je spravilo napadalno letenje.
FMS ali LX vseeno …
Zanj je značilno, da pred svojim prvim tekmovanjem v sezoni ne napravi niti enega (daljšega) leta, jadranje med sezono, tako za zabavo, kakšnih 500 km tja in nazaj pa se mu zdi izguba časa. Ker ne utegne, ker se okoli njega vrti množica prijateljev – ki mu je včeraj voščila še veliko letalskih dni.
Stari tudi počiva
