Še nekaj vtisov jadralcev o finalu SGP 2018

0

(OPENSOARING, 20. januarja 2018)

 Luka Hojnik (AK Ptuj): Vrhunsko

»Počasi se “vračam” po virozi, ki sem jo preboleval ves teden. Zato mi je finale SGP minuli teden še posebno prav prišel, saj mi je krajšal čas, na koncu pa me je razveselil Boštjan s svojim nastopom in uvrstitvijo na 5. mesto. Menim, da je tudi zmaga šla v prave roke, Kawa je tudi zame eden najboljših jadralcev vseh časov. 

Sebastian Kawa v Lescah

O tekmovanju v Čilu: »Bil je zelo zanimiv, discipline so bile zahtevne, piloti vrhunski v najboljših letalih, osupljiva pokrajina in, vsaj kolikor je bilo moč opaziti na daljavo, odlično vzdušje na prizorišču. Jadralni piloti in “fani” jadralnega letenja smo se zbirali ob zaslonih po vsem svetu in prek Youtube-a v živo spremljali dogajanje, v klepetalnici pa smo tudi sproti komentirali. Ekipa v Vitacuri se je trudila, da je kar se da približala dogajanje in prizorišča. To so počeli izvrstno. Ker se tudi sam ljubiteljsko ukvarjam s foto- in videografijo in ker smo nekaj tega uporabili tudi pri poročanju o dogajanju na DPSJL 2015 na Ptuju,

https://youtu.be/9qXF4HNJszg

dobro vem, kaj pomeni dnevna priprava video vsebin in drugih prispevkov na takem dogodku in kako zahtevna naloga je to. Kombinacija tehnologij nam danes omogoča, da skoraj v realnem času spremljamo jadralna letala od štarta in vse do ciljne linije. Format tekmovanja pa zagotavlja napete boje, kjer nemalokrat najboljši piloti ciljno linijo preletijo z le nekaj sekundno razliko. In to po mogočnih, 100-kilometrskih doletih … Noro!

Če k vsemu dodamo še odlične komentarje Shauna, Briana ter lokalcev Maria in Alexa, ki se sproti oglaša iz kabine Nimbusa 4DM, iz katerega je spremljal tekmovanje kar iz zraka, lahko rečemo, da tekmovalno jadralno letenje dobiva novo dimenzijo, ki je doslej nismo poznali. Seveda je osnova za to še zmeraj enaka, kot pred desetletji, to je tehnika pilotiranja in sprejemanje odločitev pilotov, vendar pa lahko tovrstna nadgradnja spremljanja tekmovanj pripomore k večji popularizaciji jadralnega letenja, hkrati pa v naš šport pritegne tudi več sponzorjev, ki morda doslej niso bili tako zainteresirani. Velja omeniti tudi to, da je spremljanje letenja najboljših pilotov tudi nadvse poučno, saj se v prenosu lepo vidi, kako se odločajo, spremljamo lahko osnovne parametre leta, komentatorji pa so nas opremili še z nekaterimi drugimi koristnimi podatki, ki so nam omogočili da se, četudi smo dogajanje spremljali 13.000 km od prizorišča, vživimo v dogajanje v zraku. Če bomo v naslednjih izpeljavah tekmovanj imeli možnost spremljati dogajanje v realnem času še s pomočjo kamer na letalih, bo ta izkušnja še bolj pristna, sploh ko bodo tekmovanja na tako atraktivnih lokacijah, kot je letošnja.

Vesel sem, da je vreme zdržalo in da so imeli piloti dobre razmere za lepo dirko. Seveda pa dirka za slovensko občinstvo ne bi bila tako zanimiva, če v njej ne bi sodeloval tudi Boštjan (AK ALC Lesce), za katerega smo močno stiskali pesti. Seveda pa ne smemo pozabiti, da je kljub vsemu prva varnost.«

Teodor Mirnik (AK Celje): Spomin na naše kvalifikacije

Teodor Mirnik

»Zelo sem vesel, da so na tekmovanju v Čilu štirje znanci iz kvalifikacijskega tekmovanja za GP v Celju. To so Boštjan Pristavec, Werner Amann, Gintas Zube in nesrečni Klaus Kalmbach. To so izvrstni fantje, odlični piloti in skromne osebnosti. Sicer pa smo v Aeroklubu Celje v zaključni fazi obnove infrastrukture, tako da bomo pripravljeni za novo organizacijo GP v letu 2019. Vse lepo, Teodor,«

Gregor Petrovič (iz Nove Zelandije): Tu ni velikega zanimanja

Gregor Petrovič

 »Zdi se mi, da sem bil v Aucklandu edini, ki sem spremljal finale SGP. Še nikogar nisem slišal, da bi omenil tekmovanje v Čilu in tudi za novozelandskega jadralca Marca Tingeyja še nisem slišal. Fantje raje pijejo pivo. Moj francoski kolega pravi, da Auckland ni Gliding club ampak Drinking club. Tu sta itak dva svetova, severni in južni otok. Južnjaki nočejo tekmovati na severu, ker pravijo, da so tam premajhni travniki za pristajanje zunaj letališča. Sicer pa se tudi sam bolj zabavam z drugimi zadevami. Dan pred koncem prvenstva v Čilu sem letel duo discusa XL, čudovito letalo je.«

No, Marc Tingey je eden od jadralcev na Novi Zelandiji, ki si resno prizadeva za kakovostni napredek tekmovalnega letenja v svoji deželi: »Edina podobnost s Čilom so naše Južne Alpe. Andi pa so Omarama na steroidih. V Čilu se leti nizko nad grebeni in termične razmere so včasih ekstremne,« je dejal v nekem pogovoru.

Robert Duvnjak (AK Livno): Navijamo …

»Aeroklub Livno je bodril in navijal za »svojega« predstavnika na tekmovanju v Čilu «

Robert Duvnjak
Share.

Leave A Reply