Boštjan Pristavec – po Namibiji še Čile

0

(OPENSOARING, 19. septembra 2017, spraševal Niko Slana, fotografije Milan Korbar)

Piknik v Lescah, ki so ga pripravili Boris Žorž, Boštjan Pristavec in njuni spremljevalni ekipi -, to sta Nataša in Tanja – ter AK ALC Lesce in najbrž še kdo, smo izrabili za pogovor z Boštjanom Pristavcem. Spomnili smo ga na kvalifikacijsko tekmovanje za VN (GP) v Celju, saj si je z zmago prijadral vstopnico za finale v Vitacuri v Čilu, ki bo od 13. do 20. januarja 2018.

Je bilo naporno? Zmagal si s tako prednostjo, da se je komu zdela zmaga morda samoumevna?
»Naporno ni bilo. Vse se mi je poklopilo tako, da sem, z ne preveč dopusta, opravil to tekmovanje, seveda ob pomoči kolegov iz Celja, ki so bili … Ma, ne kolegov, Erazma, ki mi je v zadnjem trenutku zagotovil letalo z opremo, ki ga dobro poznam in se v njem počutim domače. Letel sem JS1 s tekmovalno oznako EJ. Že po enem letu sem bil z občutki tam, kjer sem lani končal – na finalu VN (GP) v Južni Afriki. Tokrat so bile jadralne razmere precej zapletene. Res, jadralci iz Sloveniji so imeli majhno prednost domačega terena, a če nisi bil dovolj pozoren na trenutne razmere, si se lahko tudi kot domačin kaj hitro spotaknil. Da se mi je izteklo tako kot se je, je bilo treba odleteti lepo umirjeno.«

Menim, da slovenski jadralci iz tega tekmovanja niso potegnili vsega, kar bi lahko. V mislih imam dve mesti, ki sta vodili do nastopa na finalu GP. Luka Žnidaršič je bil peti s 17 točkami, Sebastijan Ramšak pa šesti s točko manj.

»Težko komentiram. Morda je škoda, da ni nastopil še kakšen slovenski jadralec. Kar pa zadeva letenje na tekmovanjih za VN, je to dejansko tekma posameznikov. Tudi po pravilniku med letom v zraku ni dovoljeno kakršno koli medsebojno dogovarjanje, tako da o skupinskem letenju ni govora. Seveda bi bilo možno skupinsko letenje, a brez dogovarjanja. A če bi dva želela tako skupaj leteti, bi morala biti zelo usklajena.«

Teren je bil našim tekmovalcem znan. Zato bi pričakovali bolj samozavestno držo in bolj napadalno letenje.
»Precej zapleteno vreme je lahko razlaga, da ni bilo tako. Tri tekmovalne dni je bilo vreme dejansko zelo neugodno. Razmere zadnja dva tekmovalna dneva so bile podobne termičnim razmeram ob koncu septembra ali v začetku oktobra. V tako šibkih dviganjih je bilo treba leteti taktično povsem drugače.«

Ali to pomeni, da se drugi slovenski jadralci, ki so ostali zadaj, niso znašli. V mislih imam predvsem Luko Žnidaršiča in Ramšaka. V čem je bil problem?

»Težko ocenjujem, v čem je bil problem. Treba je vedeti, da sta oba letela z nekoliko slabšim letalom. Z enakovrednim in konkurenčnim letalom bi bil njun doseg bistveno višji. Težko bi, takole čez prst, povedal kaj več.«

Kako je s tvojo udeležbo na finalu VN (GP) v Čilu?
»Vse se odvija tako, da težav z udeležbo naj ne bi imel. Veseli me, da bom znova letel znano letalo EJ, torej Erazmov JS1. Z Erazmom sva našla skupen jezik in zadeva je pred izpeljavo. Do 8. oktobra moramo letalo zapakirat v zabojnik in ga poslati na drugi konec sveta. Večji problem je finančna plat nastopa v Čilu. Za pomoč imam nekaj obljub prijateljev. Svojo udeležbo na finalu sem potrdil, a vem, da se lahko do 8. oktobra, ko naj bi letalo poslal v Čile, zgodi še marsikaj.«

Je Pivovarna Laško tvoj sponzor? Na uradni strani GP Celje si po pristanku, vsaj tako je bilo videti, na FB vselej dobil v roke pločevinko njihovega piva.
»Ja, bilo bi super, ampak o tem ne vem ničesar. V bistvu … ne vem.«

Morda bi jih bilo treba vprašati?
»Na vsak način, dobro, da si me spomnil. A najbrž je bila omenjena pločevinka piva povezana s celotno organizacijo kvalifikacijskega tekmovanja v Celju. AK Celje je treba čestitati, da je tekmovanje spravil pod streho sočasno z javno zabavno prireditvijo. Če greš zdaj v Celje in vidiš, kaj so naredili od takrat, ko jim je pogorel hangar, se jim je treba globoko prikloniti in jim čestitati. To je vlaganje v prihodnost.«

Poleg finala za VN v Čilu načrtuješ decembra, tako kot že veliko let doslej, jadralno odpravo v Namibijo? Boš zmogel obe akciji?
»Namibija v decembru je že dogovorjena, priprave so že zdavnaj opravljene. Ja, januarja bom znova potoval. Razmišljam, kako bi si organiziral letenje v Namibiji, da bi imel od tega tudi kaj koristi za finale v Čilu, da bi bil za tekmovanje za VN kar najbolj pripravljen, sicer v drugačnem letalu in v vlogi tekmovalca. V Namibiji bom treniral štart, časovno usklajenost, kako zadeti sektor in podobne finese. Menim, da bom lahko kar precej treniral. Z glavo bo treba biti v Čilu že precej prej, da bom imel rutino in mirno presojo za pomembne odločitve.«

V Celju je bilo tekmovanje mednarodno, tako da je bilo razumljivo, da so te spraševali v angleščini in da si tako tudi odgovarjal. A vseeno, morda pa bi bilo bolje, če bi se ta pogovor odvijal v slovenskem jeziku?
»Nekaj komentarjev je bilo tudi po naše. Se strinjam, da bi bilo fino. Glede na to, da smo globalna vas, angleščina najbrž ni tako nepremostljiva ovira za razumevanje in zato angleški pogovor ni kakšna velika škoda. Odzivnost na FB je zagotovo večja v angleščini. Naj povem, da sam nimam svoje FB strani. Upam, da bom lahko tudi med in po tekmovanju v Čilu povedal kaj več in delil izkušnje s tistimi, ki jih te stvari zanimajo.«

V Čilu so hribi, torej tvoje jadralno okolje.
»Ogledal sem si seznam udeležencev, a še ne vem, kdo izmed njih je udeležbo potrdil. Werner Amann jo je, prepričan sem, da bo prišel tudi Kawa … Hribovskih pilotov nas je med uvrščenimi manj kot polovica, a bodo prazna mesta nadomestili drugi, ki sledijo na seznamu za VN. Prepričan sem, da bomo imeli »hribovci« majhno prednost. Vem, da sta v Čilu že letela Kawa in Gostner in to bo njuna prednost. A na splošno drži, da je prizorišče za vse bolj ali manj uganka, če govorimo o zelo dobrem poznavanju terena. Edina, ki bi lahko bila poznavalca, sta domačina, a zanju spet zatrjujejo, da letita izvrstno, če je idealno vreme, če pa se podre in je treba iskati drugačne rešitve, sta bolj mrzla. Tako ju je ocenil nemški jadralec v Celju, ki je v Čilu letel že večkrat.«

Po tem, kar smo lahko videli na video posnetkih, se zdi letenje v Čilu precej rizično?
»Zatrjujejo, da ni tako zelo problematično. Sicer pa sem vesel, da bo moje letalo imelo delujoč motor. V Celju so bile z motorjem težave. Pričakujem tudi, da bo tekmovanje bolje izpeljano, kot je bilo v Južni Afriki. Čilenci imajo z VN že izkušnje, organizirali so nam prevoz letal …«

Po čem ocenjuješ dobro izpeljavo kvalifikacijskega tekmovanja v Celju?
»Ocenjevanje je teklo gladko, pomembno je bilo smiselno določanje dnevnih nalog glede na vremenske razmere, pa tudi izbira trenutka za štart je bila pomembna. Ne samo zaradi varnosti, ampak tudi za to, da bi bilo tekmovanje za vse udeležence čim boj regularno. Če se uspe dvajset minut po odklopu zadnjega tekmovalca pobrati samo trem tekmovalcem, drugi pa se ne morejo povzpeti na štartno višino, je nekorektno, da se v takšnih razmerah štart sploh odpre. To se v Celju ni dogajalo in po svojih prijemih so lahko model na vse druge organizatorje tekmovanj za VN. Celjska tekma za VN je bila izpeljana korektno in brez pripomb.«

Je kaj novega z vsebino imena tekmovanja – VN (GP) velika nagrada?
»Nič ni novega. Nagrada je bila vstopnica za udeležbo na finalu. Če bi gledal na to, bi že zdavnaj pospravil vse skupaj in se lotil česa drugega. Ja, vendarle sem dobil nagrado in sicer sliko mlade umetnice Špele Ramšak. Z veseljem jo bom obesil na steno.«

 

 

 

 

 

Share.

Leave A Reply