website statistics
Opensoaring.com





aerokurier Online Contest
OLC-I | Skupno OLC-I
OLC-SI | Skupno OLC-SI

Ostale povezave


Joseph Sutter Jože Suhadolc 1921 2016
(OPENSOARING, 1. septembra 2016, Milan Korbar)


Joseph Sutter pred "ikono" sodobnega letalstva

V sredo zjutraj je bilo prvo sporočilo, ki smo ga letalski navdušenci prebrali na naših naslovih: »Umrl je oče Boeinga B747 Joseph Sutter«. Od nas se je poslovil v 96. letu starosti inženir letalske stroke, katerega videnje in izumiteljska žilica je v sodobno letalstvo prinesla niz vrhunskih rešitev.

Ray Conner, izvršni direktor družbe Boeing, je v sporočilu ob Sutterjevi smrti zapisal: »Joe je živel izjemno življenje, bil je navdih ne le nam pri Boeingu, ampak celotni industriji zračnega prometa. Poosebljal je strast, iznajdljivost in odličnost, s čimer so Boeingova letala postala merilo za kakovost po vsem svetu«.


Mladi letalski inženir ob vstopniku v potisni motor

Joe (Joseph) Sutter se je rodil 21. marca 1921. Bil je potomec prvega rodu slovenskega priseljevanja v ZDA. Zlata mrzlica je njegovega očeta Franca Suhadolca zvabila v novi svet, ko se je pri 17-letih z Dobrove pri Ljubljani izselil v ZDA. Najprej je delal v rudnikih na Aljaski. Bil je uspešen zlatokop, ustanovil je podjetje za predelavo mesnih izdelkov, kasneje pa se je poročil in se ustalil v Seattlu. Družina je živela v bližini tovarne letal Boeing. Joe je že od otroških let občudoval letala in vse, kar je povezano z njimi. Bil je nadarjen za matematiko, zato je študiral letalsko inženirstvo. Ker pa družina ni bila posebno premožna, si je Joe šolnino za študij na University of Washington zaslužil z delom v proizvodnji letal in letalskih delov v bližnjem Boeingu. Tam se je po študiju tudi zaposlil.
Sodeloval je pri razvoju praktično vseh letal, ki so prihajala iz proizvodnje tovarne Boeing : od modela 367-80, znanega kot dash 80 in njegovih naslednikov B707, B720, B727 tja do danes najštevilneje izdelanega B737, nekoč poimenovanem tudi »baby boeing«, pri katerem je v sodelovanju z njegovim konstruktorjem, tudi znanim Boeingovim strokovnjakom Jackom Steinerjem je pri razvoju B737, leta 1965 sprejel pomembno odločitev o namestitvi motorjev pod krilo letala.



V nekajletnem sodelovanju pri razvoju naštetih modelov in s tem vzpenjanjem po poklicni lestvici, je bil ob odločitvi za gradnjo za tisti čas največjega potniškega letala B 747 imenovan za vodjo celotnega projekta, pri nas bi njegovo vlogo poimenovali glavni konstruktor letala, saj je vodil delo zelo visokega števila načrtovalnih inženirjev, kar 4500 jih je bilo, saj se v tistih letih še niso uporabljali računalniki in načrtovalni programi, tako, kot se je to zgodilo že nekaj let kasneje.
Novo veliko letalo, ki je v širokem trupu med vrstami sedežev imelo dva vzdolžna prehoda, je že kmalu postalo velika uspešnica, imenovana z vzdevkom »jumbo jet«. To ime je bilo načrtovalcem in potnikom tako všečno, da so ga začeli uporabljati po vsemu svetu za letala s 6-metrskim trupom in dvema prehodoma podolgem. Uspešnica je tudi danes, saj ga po sedeminštiridesetih letih od prvega leta še vedno izdelujejo. Tako je skoraj v vsakem trenutku v zraku še vedno okrog stopetdeset letal te vrste.



Za dosežke na področju letalstva je prejel več priznanj. Med njimi tudi ameriško nacionalno medaljo za dosežke na področju tehnologije in inovacij, ki mu jo je leta 1985 podelil tedanji predsednik ZDA Ronald Reagan. Leta 1986 se je upokojil, vendar je s svojimi izkušnjami še naprej ostal sodelavec in svetovalec pri razvoju novih letal. Ray Conner je zapisal: »Nato je osivel in se gibal nekoliko počasneje, a vedno imel iskrico v očeh, oster um ter predanost letalski inovaciji in družbi Boeing«. Boeing je ob njegovem 90. rojstnem dnevu po njem poimenoval glavno inženirsko stavbo oddelka za potniška letala.


Polna dvorana obiskovalcev odmevnega predavanja na Fakulteti za strojništvo leta 2002

Slovenci smo se prav zavedli njegove vrednosti šele po tistem, ko je v organizaciji Fakultete za strojništvo Univerze Ljubljana, na povabilo Adrie Airways in ob sodelovanju družbe Boeing, 24. septembra 2002 s predavanjem »Od ideje do resničnosti« navdušil občinstvo. Več kot tristo se nas je takrat zbralo in zanimanje po končanem predavanju se je nadaljevalo v spontanem druženju z obiskovalci. Večini je ostalo v spominu prisrčno srečanje z Marjano Dežnak, ki je bila takrat pilotka na B747. »Čudovito letalo ste naredili, saj ga lahko upravljam tudi jaz,« je dejala.

Matjaž Slana o srečanju s Suttrom v AMS Flight


Jože Suhadolc in Matjaž Slana s sodelavci v AMS

»Joe nas je prvič obiskal v AMS-Flightu 26. septembra 2002. Zdel se mi je skromen in preprost možakar. Po predavanju na Strojni fakulteti, ko je odgovarjal na vprašanja slušateljev, sem ga povabil, da si ogleda takrat edino proizvodnjo jadralnih letal v Sloveniji. Z veseljem se je odzval vabilu in bil je navdušen, ko je ugotovil, da smo krila delali v celoti iz karbona, z vakumiranjem in še s toplotno obdelavo v peči. Zadevo je pospremil z besedami, »No, shit, that is the same as we are doing winglets at Boeing for our 737. .«


Jože Suhadolc in Matjaž Slana ob obisku v AMS

Ponudil nam je sodelovanje z Boeingom, v AMS-Flightu naj bi izdelali kompozitni del krilnega zavihka, ostalo pa nato končali v tovarni. Edina zahteva, ki jo je imel Boeing do AMS-Flighta je bila, da se dogovorimo z državo, da nam stoji ob strani z garancijo nadzora porabe strateškega materiala, ki se ga vgrajuje v krilni zavihek. Takratni gospodarski minister, po letnici lahko sklepate, kdo je bil, ni imel časa za pogovore, njegovemu sekretarju pa se ni sanjalo, kaj bi Boeing želel in tako smo se Slovenci obrisali pod nosom za lepo priložnost, ki bi nam jo omogočil Joe, alfa in omega sodobnega Boeinga.«


Joe Sutter z Lojzetom Peterletom, Ivom Boscarolom in sodelavci ob obisku v Pipistrelu leta 2006

Julija 2006 mu je Univerza v Novi Gorici podelila častni doktorat. Takrat je tudi obiskal tovarno letal Pipistrel v Ajdovščini. Ob tej priliki je zaposlenim večkrat omenil svoj pogled v prihodnost: »Znanje je tisto, kar je potrebno za nadaljnji razvoj človeštva«.


Joe Sutter na predstavitvi zadnjega v seriji, B747-8

Jože je bil velik človek plemenitega duha in ostrega uma. Po ženini smrti je več let zapored preživel po mesec dni v Sloveniji, pri sorodnikih na Dobrovi pri Ljubljani. Z veseljem se je družil z vsemi in se tudi sproščeno pogovarjal. O tem bi lahko kaj več povedala tudi kapitana Marjan Bizjan in Lado Stopar, saj je tudi njega obiskal na njegovem dvoru vrh Zaplaza na Dolenjskem.


Nasmeh v pilotski kabini orjaka pove vse


| 2016 Boeing | "Neverjetna" zgodba o 747 |

 

na vrh strani

Miha Šorn
Dvakrat sem se srečal z Joem Sutterjem, očetom Boeinga B747

(OPENSOARING, 7. septembra 2016, Miha Šorn: Prispevek Slovencev pri vrhunskih dosežkih svetovnega letalstva, tehnični urednik Milan Korbar)


Miha Šorn in Joseph Sutter ob prvem srečanju na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Konstruktorja letala Boeing B747 sem prvič srečal na Fakulteti za strojništvo Univerze v Ljubljani. Zanimanje za njegov obisk in predavanje je bilo veliko, saj je bila največji predavalnica polna, predaval pa je o svojih konstrukcijskih dosežkih in prihodnjem razvoju letalstva. Že takrat je poudaril pomen ekologije v prihodnosti in možnosti razvoja sodobnih letal, ustreznih za nove svetovne zahteve v okviru logistike. Čeprav takrat že upokojen, je bil še zmeraj zelo dobro seznanjen z usmeritvami v letalstvu. Posebno zanimivi so bili njegovi odgovori na vprašanja poslušalcev. Po uradnem delu sva se zapletla v strokovni pogovor o organizacijskih sposobnostih vodje večjih letalskih projektov in njegovih poznavanjih posameznih področij, nadaljevala pa pozno popoldne.

V okviru manjše skupine profesorjev in povabljenih smo med kosilom nadaljevali z druženjem. Udeleženka tega neformalnega dela je bila tudi kapitanka Marjana Dežnak, ki je letela Jumbo Jet B747. Bila je prvi slovenski pilot na takrat največjem potniškem letalu na svetu in pogovor o njenih izkušnjah in uporabnosti letala je inženirja Sutterja pritegnil v analizo.

Kot je obljubil, me je kasneje poklical po telefonu in nadaljevala sva razpravo na dopoldansko prekinjeno temo. Po njegovem mnenju mora imeti vodja poleg sposobnosti vodenja in povezovanja specialistov različnih področij tudi tehnična znanja. Tovarniško konstruirana in zgrajena letala poleg izračuna aerodinamike in trdnosti zahtevajo tudi znanja s področja elektrike, hidravlike, pnevmatike, računalništva itd in njihove medsebojne vplive. Vodja se mora seznanjati z vsemi temi področji in jih razumeti tudi v okviru primerjav na tehtnici pomembnosti posameznega sistema. Med svojo življenjsko dobo letalo doživlja manjše spremembe in prilagoditve, testno letalo pa mora biti že uporabno v cilju svojega namena, kar je Joe uspešno dosegel po 29 mesecih trdega dela s svojo ekipo.

Drugič sva se srečala med podelitvijo častnega doktorata na gradu Dobrovo v Goriških Brdih, ki mu ga je podelila Univerza Primorske. To je bilo leta 2006 in kljub svoji starosti 85 let je bil še zmeraj čil in sposoben odgovarjati na vprašanja z različnih področij. Spominjam se, da smo po podelitvi stali pred gradom, Joe pa je bil obdan s skupino profesorjev različnih strok ter jim odgovarjal na vprašanja, brez daljših premislekov in zastojev. Tako je tudi pred petdesetimi leti vodil skupino inženirjev in obvladal komuniciranje s strokovnjaki različnih strok, ki so potrebni pri gradnji letala. V Boeingu so ga občasno še zmeraj vključevali v različne programe, saj so imeli zaupanje v njegovo znanje, širino in sposobnosti vodenja in komuniciranja.
Letos spomladi sem načrtoval obisk tovarne Boeing v Seattlu, kjer bi se verjetno še tretjič srečala z znamenitim konstruktorjem slovenskih korenin. S skupino študentov Fakultete za strojništvo sem sodeloval na svetovnem tekmovanju brezpilotnih letal DBF v kraju Wichita, Kansas, nadaljeval pa proti severozahodu ZDA, vendar me je prenapolnjen urnik, žal, vodil mimo mesta Everett, kjer so montažne stavbe Jumbo jeta Boeing B747 in ostalih modelov.

Kako je Sutterjev oče Franc Suhadolc prispel v ZDA in kaj je omogočil svojim otrokom? Rojen leta 1879 v kraju Dobrova pri Ljubljani je s 17-leti odšel na Aljasko kot zlatokop, zbral nekaj kapitala, se poročil in nastanil v kraju Everett blizu Seattla. Smatral je, da je znanje kapital, zato je otroke pošiljal v šole. Joe je leta 1943 diplomiral kot letalski inženir ter se kasneje zaposlil v Boeingu. Sodeloval je pri projektih potniških letal, glede na njegove sposobnosti pa so ga izbrali za vodjo načrtovanja Boeinga B747. Od takrat dalje je to uspešna zgodba, saj že več kot petdeset let ta ogromna letala prevažajo ljudi in tovor, uporabna pa so tudi pri drugih zahtevnih nalogah. Joe Sutter se je s tem letalom zapisal v svetovno letalsko zgodovino.

na vrh strani


Marjan Kikelj (AK Ljubljana) 1959 - 2016

Uroš Jenko, jadralec z Blok

Miha Šorn
Dvakrat sem se srečal z Joem Sutterjem, očetom Boeinga B747

Joseph Sutter Jože Suhadolc 1921 2016

Izročilo Otta Lilienthala je živo

Avgust Potušek 1952 2016

Werner Jansen 70 let dopolnil v Lescah

Edijevih 80 let

V spomin na Ferenca Peperka

France Štrukelj, 23.10. 1948 23.4.1983

Franc Klemenčič legenda slovenskega letalstva

Franek Trefalt 1931-2015

Milan Krivec-Emil 1935-2015

Miklavž Škofič-Maurer, 1962-2015

Albin Novak, pilot, graditelj letal in modelar

Rok Golob 1933-2014

Cvetka Klančnik – Belin (1931 - 1977)

Obletnica – 30 let trikotnikov 500 km v Sloveniji

Ciril Križnar (1934-1968)

100 let Edvarda, Josipa in Ede

Karel Korpar – dve zmagi na DP

Milan Borišek – Kičo (1920–1950)