|
Jadranje s štorkljami
Tistega avgustovskega dne sva letela z očetom (Danilom) z našim »PT« DG-505. Nad Ptujem z okolico se je obetal čudovit jadralski dan, zato sem, kot navadno, vzel s seboj fotografsko opremo (DSLR) in POV kamero (ContourHD). Po odpenjanju sva opazila jato mladih štorkelj, seveda sva se jim približala in presenečena opazila, da jadrajo po oblakih (!?). Zato sva odjadrala do mesta, kjer sva predvidevala, da bodo priletele iz oblaka in jih tam počakala ... in res, kmalu sva jih zagledala malo nad nama, tako da sem jih lahko lepo posnel. Poleg štorkelj sva si tistega dne delila nebo tudi z Iztokom Žagarjem, ki nama je s svojim »HL« prav tako nekajkrat lepo poziral. Utrinke tistega dne sem strnil v ta kratek filmček, ki je eden od filmov iz niza »soaring frenzy«, v katerem v video obliki dokumentiram dogajanje na letališču, predvsem z namenom približati to čudovito dejavnost mladim, prihodnjim pilotom in drugim, ki jih zanima jadralno letenje. Pilot vlečnega letala je bil Štefan Rola, ekipo na tleh pa so sestavljali Gregor Petrovič in Nejc Verbančič (pred vzletom) in Jože Botolin (po pristanku).
Pokal Turčan
Video umetnik, pilot in modelar Peter Karner ne počiva, saj je že v prvi polovici januarja predstavil dvoje modelarskih tekmovanj, eno v Strunjanu in drugo v športni dvorani v Markovcih, kjer Konrad Janžekovič že več kot desetletje in pol vabi svoje nekdanje modelarske sotekmovalce na srečanje z majhnimi papirnatimi modeli, tekmujejo pa za Pokal (vinogradništva) Turčan, in sicer v kategoriji F1N. Janžekovič deluje v okviru Modelarskega kluba Avioteh. V uvodnem nagovoru je za razred sposobnejših modelčkov uporabil besedo »drsalci«, česar se bo zagotovo razveselil Pavel Magister, čeprav, v nadaljevanju video sestavka, ena od tekmovalk tekmuje z »gliderčki«. Vsekakor gre za prijazno tekmovanje, že skoraj pozabljenih sobnih modelčkov, edino te vrste v Sloveniji, za izdelavo katerih je treba imeti precej znanja in spretnosti. In še zanimivost, ki jo izvemo iz prispevka, MD Avioteh organizira tudi šolska tekmovanja. Zagotovo je to dobra poteza.
Darilo
OK. Kaj podariš za darilo nekomu, ki se mu življenje vrti ves čas okoli adrenalinskih športov in je poskusil že skoraj vse ?! Moja boljša polovica me dobro pozna, ima vedno dobre ideje in najde rešitev J. Seveda se vse odvija brez moje vednosti, le vprašanje o moji zasedenosti na določen datum vzbudi v meni majhen sum, da se nekaj pripravlja. Tako se na lepo oktobrsko soboto odpeljeva proti Štajerski. Seveda ne vem kam. Ko pa zavijeva proti Skokam, kjer je mariborsko športno letališče, se mi počasi dozdeva, v katero smer gre presenečenje. Kot nekdanjemu padalcu, s skoraj 500 skoki, mi verjetno ni podarila skoka s padalom, torej bo nekaj povezano z letali. Super! Ko se končno pojaviva na letališču, kjer naju pričaka stanovski kolega Dušan, tudi jadralni letalec, mi razodenejo načrt. Let z akrobatskim jadralnim letalom. Nekaj, kar sem si zmeraj želel, ko sem se prestavljal po letališčih, pa nikoli ni bilo časa. Predstavijo mi še g. Danila, učitelja letenja, ki bo z menoj v letalu in akcija steče. Predstavitev letala, inštrumenti, način krmiljenja, karakteristike in načrt leta. Počutim se kot majhen otrok pred veliko skledo sladoleda J. Piper naju potegne na višino 1100 m nad letališčem. Dvanajst minut dviga, lep razgledni let z mirnim ozračjem. Sledi odklop od vlečnega letala. V naslednjih treh minutah se spustiva 600 m, vmes pa se zvrsti dvanajst akrobacij - luping, raversman, ostri zavoj z g-ji,… pozabil sem vsa imena akrobacij. Neverjetno doživetje in občutki. Ker sem vajen akrobacij, mi telesne obremenitve ne delajo težav in neskončno uživam. Težko je opisati te občutke, ampak usta imam ves čas do ušes. Kasneje sem pogledal inštrument za obremenitev letala, dosegla sva 4G. Na 500 m višine se pilot javi kontroli letenja, sledi pa naslednje presenečenje. Danilo mi preda krmilo in vodenje letala. Ker sem pred leti že malce poskusil na cessni 172, nimam večjih težav. Razlika je predvsem v neprimerno bolj občutljivem krmilu. Pa še nekaj je: letenje v jadralcu je, vsaj meni, lepše in bolj prvinsko. Samo šumenje zraka in ta svobodni občutek jadranja. Tako opraviva še nekaj zavojev, sledi šolski krog ter pristanek. Danilo je še kar pustil upravljanje meni, le zelo pozorno sledi mojemu premikanju krmilne palice, seveda ima roko ves čas na svojem krmilu (pameten človek J ). Ko se ustaviva učitelj malce šaljivo komentira, a mi je bilo všeč: »Bilo je dobro! Če bi me v zraku infarkt, bi prišla dol cela J J!!« Še pijača na letališču in počasi proti domu, poln vtisov. Ker imam službo le 15 minut od postojnskega letališča, že v ponedeljek brskam po njihovi spletni strani in iščem informacije o jadralnem letenju. Začaran sem. Kot vedno si pustim nekaj dni, da se glava ohladi in da se postavim na trdna tla. Za zdaj sem preveč intenzivno vpet v druge športe, in dan ima premalo ur. Morda kdaj kasneje. Ampak ..., če me kdo vpraša …, če vas to mika, ne razmišljajte, samo lotite se ! Ne bo vam žal. Tudi finančno je dostopno, samo volja je potrebna. Morda samo še zanimivost. Na mariborskem letališču imajo VITEL, ki jadralno letalo potegne na višino 450 m. To omogoča precej večjo frekvenco vzletov, kar močno poceni šolanje in amortizacijo naprave, to pa pomeni dostopnost večjemu krogu ljudi in s tem popularizacijo tega športa. Igor
Spomin na Koper
O jadralnem doživetju, ki sta mu, z drobnim videom in z glasbeno opremo, vrnila delček spomina snemalec in jadralec Jani Ovsenek ter montažer Urban Čeč, smo že pisali. Saj veste, ASH 25, iz katerega je Jani snemal z iPhonom, za krmilom pa je bil Karel Čeč, se je iz užitkarskega jadralnega potepanja od Montaža do Lipice, končal na domačem letališču v Lescah. EB 28 edition pa se je spustil skoraj do obale, upajoč na termiko. S tem namenom se je spustil skoraj do ničelne točke, a pokrajina prekrita s trto (refošk) in skoraj brez enega samega travnika za zunajletališki pristanek, je bila neusmiljena. Skoraj nad Koprom je bilo treba prižgati pomožni motor. Zagotovo je bilo to eden najzanimivejših letov minule sezone. Brez videa bi spomin na let z Boštjanom Pristavcem hitreje zbledel.
Nad Bovcem in okolico
Posnetki so bili narejeni s contour HD kamero, v treh letih. Enkrat je bila pritrjena na rep, drugič na zunanjo stran kabine, in sicer s pomočjo vakuumskega pritrdišča. Lahko si mislite, da me je skrbelo, če bo zdržala na svojem mestu tudi pri hitrosti 250 km/h. Nekaj kadrov je posnetih tudi iz kabine. Vsega skupaj se je nabralo za več kot pet ur posnetkov, iz katerih je bilo potrebno izrezati najboljše in jih povezati v celoto, od vzleta do pristanka. Vse se je dogajalo letos avgusta, na družinskih počitnicah v Bovcu, kjer sva si z Žigo Pogačnikom – JP vsako popoldne izborila nekaj uric zase in večinoma vzletala pozno popoldne. Tisti teden je bilo vreme skoraj kičasto, tako da sva lahko celotne Julijce obletela skoraj brez kroženja. Večji problem je bil z letenjem v višini grebena, saj je hitrost letala večkrat presegla največjo dovoljeno v zvrtinčenem zraku.
FES – nad Nanosom
To, da ima Luka Žnidaršič v sebi umetniško žilico, ni dvoma in to vedo vsi, ki poznajo njegove majhne video bisere. Morda se spomnite tistega, ki ga je posnel v finišu nekega svojega leta, zelo, zelo nizko, ko nikjer ni bilo videti, da je pred njim letališče. In ko se je zdelo, da bo samo še poravnal svojega LAK 17B in sedel, je odplaval do naslednjega travnika in še naslednjega in tako še enkrat ali dvakrat. Ko je odprl kabino, je najprej globoko vdihnil in dejal samemu sebi: »Pa je bilo res tesno ...« Si mislim. Tudi gledalci smo si grizli nohte, čeprav smo vedeli, da bo na koncu vse v redu, saj sicer najbrž ne bi videli tistega posnetka. In takrat je v njegovi zavesti zasvetila luč in rodila se je zamisel o jadralnem letalu z električnim pogonom, a takšnem, da samo pritisneš na gumb in se motor obrne. Uspešno. Prve teste je opravil jeseni leta 2009, prvo vgradnjo stranki v LAK17B je izpeljal poleti leta 2010, tik pred svetovnim jadralskim prvenstvom v Szegedu. Do septembra 2012 je s svojim sistemom FES opremil že osemnajst (18) jadralnih letal: 4-krat LAK17A FES za vzdrževanje (sustainer), 7-krat LAK17B FES za vzdrževanje (sustainer), 6-krat 2 Electro UL kot samovzletno (self-launch) in 1-krat AS 13,5 UL kot samovzletno (self-launch).
Video Micko Pidalc
O najbolj gledanem video zadnjega časa, ki ga večina že pozna, še nekaj podatkov, ki bodo pripomogli k razumevanju izdelka. V DG 500 sva bila meteorološka posadka, prognostik in opazovalec :-) Ni čudno, da je bilo vreme, kakršno je bilo :-) Snemalec Micko, moj sodelavec, včasih jadralni pilot, potem jadralni padalec, ki je po 23 letih spet bil v jadralnem letalu, se je za ta dogodek pripravil. Imela sva dve kameri Gopro2 + eno ročno. Ena od kamer je bila stalno na pleksiju, drugo pa je Micko prestavljal naokrog. Imel je tudi teleskopski nosilec, ki ga je pomolil skozi okno in snemal od zunaj. Posnetega gradiva je bilo za približno šest ur, pa je nastal takle filmček.
Petrov odhod v pokoj
GPS Triangle Contest Eurotour 2012
Podellitev priznanj na Krki
Stirofly2
Pižorni
Front Electric Sustainer system for sailplanes
Jadralno šolanje 2009
Svetovno prvenstvo Leszno 1958
Jadranje nad Bovcem
|
|
|
